path: root/slo/spraševanje.txt

Splošna vprašanja iz književnosti - ponovitev za maturo:

1. Značilnosti lirike v slovenski moderni ob izbrani pesmi.

* Cankar, Župančič (Duma), Kette (Jagned, likovna pesem, Na trgu), Josip Murn Aleksandrov (Sneg, Pesem o ajdi), Alojz Gradnik
* Krog Zadruge: jugoslovansko vprašanje, politika: protiavstrijska in protilaška gibanja
* začetek 1899, ko izide Cankarjeva Erotika in Župančičeva Čaša opojnosti, konec s smrtjo Cankarja 1918 in koncem 1. SV
* Po obdobju med romantiko in realizmom: nove smeri: nova romantika, dekadenca, simbolizem, impresionizem
* nove oblike: pesem v prozi, krajše pesemske oblike, osvobajanje ritma in metruma (izmenjujejo se krajši in daljši verzi), epsko-dramatična pesem, verzni prestopi
* Na trgu: tema: neuslišano novoromantično ljubezensko hrepenenje. motiv podoknice, zunanje impresije prostora in časa: Luna, šumenje vode, onomatopoejski glasovi, antiteza LS in narave, hrepenenje LS

2. Razlike med tradicionalnim in modernim romanom. Utemeljitve ob literarnih besedilih.

* tradicionalni:
	- obsežna, sklenjena, verjetna podoba stvarnega sveta/družbe = mimetičnost
	- povezan v celoto: napeti, razumljivi dogodki, nakazane psihološke reakcije med osebami
	- vsevedni pripovedovalec
	- razumljivost, zabavnost, blizu bralcu
* moderni:
	- podoba sveta ni sklenjena/logična = nemimetičnost
	- resničnost je posredovana skozi junakovo zavest: misli, predstave, zaznave
	- ni primarne zgodbe, pripovedovanje prekine tok zavesti: impresije, refleksije, notranji monolog, polpremi govor
	- presonalni pripovedovalec
	- težko razumljive
	- Joyce - Ulikses, Kafka - Preobrazba

3. Podoba žensk v evropski realistični književnosti - ob besedilih.

* nemoč, da bi oblikovale življenje neodvisno od moža
* pomanjkanje samostojnosti in neodvisnosti
* iskanje sreče
* motivi: nezvesta žena, smrt/samomor kot izhod iz obupa v življenju, požrtvovalna mati
* nima možnosti za razvoj karakterja in nima zanimanja znotraj njenih začrtanih vlog
* primeri:
	- Emma Bovary: kontroverzen lik, saj zanemari vlogo ženske, ki se od nje pričakuje, je nezvesta žena z romantičnimi predstavami o svetu in ljubezni, naivna, otročja, hrepeni po ljubezni, ima afere, stori samomor
	- Ana Karenina: hladen zakon, odločna samosvoja, kasneje ljubosumna in posesivna, išče pravo ljubezen, skozi afere skuša ubežati zakonu in pričakovanjem družbe, stori samomor
	- Gospa Alvingova (Ibsen: Strahovi): pametna, razumna, trdo dela, ima nesrečen zakon, zaradi varanja je kaznovana, odleže ji po smrti moža, usoda ženske, ki je ostala ob svojem možu
	- Nora (Ibsen): Na koncu drame zapusti moža in otroke, ter se odpravi po svoje, se osamosvoji, osvobodi, lahkomiselna in zapravljiva, razpad zakona

4. Značilnosti literarnih likov v slovenski kratki prozi med romantiko in realizmom na Slovenskem.

* 1848-1899: v času realizma v evropi je v Sloveniji prehodno obdobje med romantiko in realizmom
* izgubljanje romantičnih prvin, 1881 Ljubljanski Zvon
* Gregorčič, Jenko, Kersnik, Aškerc, Tavčar, Jurčič, Levstik, Janez Trdina
* Razmah pripovedne proze je povezan s slovenskimi meščanskimi političnimi interesi, skeptičen odnos do novega sveta
* Literarne zvrsti: novele, romani: deseti brat, značajevke, vaške zgodbe, pripovedke, črtice, humoreske, potopisi
* Janko Kersnik: kmečko življenje, slovenski malomeščani: Agitator, Jara gospoda. Tavčar: kmečko življenje, preteklost Slovencev, Jenko: vaško življenje, Jurčič: malomeščansko okolje - Telečja pečenka - človeška usoda
* Deseti brat: razdvojen, zamišljen, otožen, sanjav junak, ki se vda v usodo, Manica pa je realistični junak
* Kersnikov kmečki svet: realistično naturalistični elementi, nezakonski otroci, zadolževanje, trška gospoda, zdolgočaseni, neustvarjalni, zapleteni v vsakdanje opravke, izobraženi.
	- Jara gospoda: prikaz malomeščanskega življenja, družba nekaterim posameznikom onemogoča vzpon. Pavel je brezbrižen, gleda le nase, sebičen. Sodnik Andrej je pasiven, samoljuben, Ančka je živahna in žrtev družbenih konvencij
* Jurčič: Telečja pečenka: značajevka Bitič: duševno izpraznjen, brez volje do življenja, nezadovoljen, čemeren - pisatelj se posmehuje
* kmetske slike: realistično-naturalistični elementi

5. V čem se obdobje romantike razlikuje od obdobja realizma - ob literarnih besedilih.

* predromantika 1780-1800: idilično pesništvo, lepote narave, ljudska pesem
* romantika v zahodni evropi poteka od 1800-1830, v Sloveniji pa 1830-1850
* izmišljeno, neresnišno, narava kot lepota, veličastna, mogočna, nedotakliva. odmik od kulturne družbe.
* razkol med ideali: človekovo hrepenenje, vrednote posameznika, počutje posameznika. Spor posameznika z družbo.
* eskapizem: zatekanje v sanje, preteklost, pravljičnost, naravo, večjo od človeka, domišljijo

6. Pripovedništvo slovenske moderne. Predstavi posamezne literarne vrste ob primerih.

* 1899-1918 Kette, Murn, Cankar, Župančič + sopotniki
* črtica: kratka pripoved, ki govori o enem dogodku. impresionistično občutje sveta, filozofija trenutka. Namesto na zgodbi je poudarek na ozračju in vtisu, ki ga dobi bralec. Kratka, osebno barvana zgodba, katere večji del predstavlja impresionistična pripoved
	- podobe iz sanj: kostanj posebne sorte: občutje tesnobe, strahu, bližnje smrti, vojnih grozot.
	- Zofka Kveder - Misterij Žene - ekspresionistična
* Roman:
	- psihološki: tematsko neenoten, duševni dogodki epskega junaka, bivanjska vprašanja: Hiša Marije pomočnice
	- zgodovinski: naseljevanje Slovanov na Balkanu (Finžgar: Pod svobodnim soncem), zgodnji srednji vek, turški vpadi, kmečki punti, tridesetletna vojna (Tavčar - Visoška kronika)
	- socialni: življenski boji nosilca družbene etike (Martin Kačur - razsvetljenske ideje)
	- naturalistični: erotika, politika (Fran Govekar - načelo dednosti, Zofka Kveder)
	- novela, povest: ljubezenska problematika,  problemi meščanskega zakona, psihološke stiske - Cankar, Kveder

7. Značilnosti in razvoj epa od antike do srednjega veka.

* Antični epi: Homer: Iliada, Odiseja - zgodovinska in mitološka posebnost časa
	- obleganje mesta, vračanje ahajskih vojakov iz pred Troje domov
	- starogrški odnos do sveta in življenja
	- dogodivščine
	- grški ep e rimski in klasični epiki postane vzor junaškega epa
	- homerska primera - primerjalni besedi damo več pozornosti kot primerjavi sami
* srednjeveški epi
	- junaški epi: pesem o Rolandu
	- Dante: Božanska komedija je versko-alegorični ep
		+ problem človekovega izvora
		+ posmrtno potovanje duše
		+ srednjeveška miselnost
		+ lahko ga beremo na več načinov: dobesedno, alegorično, moralično, anagogično

8. Razvoj evropske novele od začetka do sodobnosti.

* pripoved krajšega obsega, snov iz sodobnega ali preteklega življenja.
* zgradba: en sam dogodek ali predmet, okrog katerega je strnjena pripoved. kratek zaplet, stopnjevanje do izrazitega vrha, presenetljiv preobrat, srečen ali žalosten konec, manjše število oseb, jedrnat slog, vsaka novela ima okvirno in vloženo zgodbo
* Boccacio: Dekameron: novela o sokolu, predmet s pomenom, dramski trikotnik
* realizem: ruska novela: Gogolj - Plašč: zunanji svet, okolje, dogajanje, podroben prikaz vseh družbenih plasti, hierarhija družbe in uradništva, mali človek, socialno nepomembna oseba
* Kafka - preobrazba: personalna pripovedna perspektiva - modernistična tehnika - skozi sanje, podzavest, simbolizem. podoba sveta ni več logična. nemimetičnost
* Joyce - Ilovica
* Hemingway - sneg na Kilimandžaru - bivanjska tematika, simbol: Kilimandžaro

* romantika (werther) -> realizem (gospa bovary) -> naturalizem (hiša lutk)

9. Razlika med Sofoklejevim in Shakespearovim tragičnim junakom.

* tragedijo je v angleško književnost iz grške (Sofoklej) uvedel Shakespeare. pri obeh gre za propad, padec junaka, ki je bil prej na visokem položaju v družbi.
* grške temeljijo na verskih temah: mitologija, religija in zgodovina. božanske sile, usoda, protagonist ne bi mogel uiti usodi.
* shakespeare pa verjame, da padca junaka ne upravlja le usoda, temveč njegov značaj. ljubosumje, napačna presoja, ponos.
* Hamlet: spozna svoje napake, a je takrat že prepozno
* Grki verjamejo v katarzo - čustvena sprostitev, ker gledalci sočustvujejo s trpljencem
* Antigono vodi ljubezen do družine, ne toliko njeno slabomišljenje.
* strukturno gledano:
	- grki so natančni glede enotnosti dogajanja. brez odmikov. enotnost kraja in časa. le dve, tri ure, kolikor je potrebno za uprizoritev, ali največ en dan. razlog: VERIZEM - da občinstvo verjame v zgodbo.
	- shakespeare pa opusti te enotnosti. več krajev, mesec dolgo dogajanje, podzgodbe v Hamletu in Kralju Learju
* Hamlet: iskreni monologi, kjer se pokaže psihološki profil junakov, notranjost. Takrat je Shakespearov človek racionalen, na trenutke celo čustven, preveč pasiven, neodločen

10. Razvoj slovenske kratke proze od realizma do socialnega realizma.

* 1930-1941 (konec s književnostjo NOB)
* življenje delavcev, kmetov, izobražencev v razmerah stare avstroogrske in kraljevine jugoslavije
* kritika do meščanov, boj za boljše življenje
* opozicija do domačijskega realizma, osebe so neheroične s človeškimi zmotami
* ideje črpa iz marksizma in socializma, usoda posameznikov je vpeta v širše dogodke - agrarne reforme, 1. SV
* nacionalno vprašanje: prežihov voranc in koroški slovenci, Bevk goriški, Kranjec prekmurski, Kosmač tolminski
* realistične in naturalistične klasike; dekadence, simbolizem
* roman: kmečki, vojni, družbenozgodovinski

11. Značilnosti moderne lirike ob pesmih, ki jih poznaš.

* moderna (po 1890) je: nova romantika, dekadenca, simbolizem, impresionizem
* odpor do realističnega prikazovanja stvarnosti
* čustvena in čutna stanja, sanje, halucinacije, težnja po stiku z višjo resničnostjo, odpor do materialnega sveta. svet simbolov, čustva intuicija
* lirski subjekt je pogosto odmaknjen ali pa ga sploh ni. SINESTEZIJE, prosti verz, permi v prozi, nove metafore
* Baudelaire: Sorodnosti: sonet, 2x4vrstičnica, 2x3vrstičnica, simbolizem, dekadenca. čutne omame. namen je prebuditi in povezati čustva ljudi.
	- v pesmi ni lirskega subjekta, samo vtis živega sveta je opisan. narava je za pesnika simbol brezčutne resnice.
	- slog: sinestezija, personifikacija, verzni prestop, pretiravanje, primere
* Baudelaire: Tujec: pesem v prozi, dialog/notranji monolog pesnika, ki se sprašuje o vrednotah in prepričanjih. največja vrednota je umetnost, hrepeni po lepem, svobodnem, o odrešitvi, ki verjetno sploh ne obstaja. nedosegljivost neresničnega ideala upodobi s simbolom oblakov.
	- slog: ponavljanja, zamolki, paralelizem členov, naštevanje
* Verlaine: Jesenska pesem: kratki verzi, impresija edinstvenega dogodka.
	- motivi: otožnost, minevanje časa, vdanost v usodo, spomini
	- 1. kitica: zatekanje v preteklost, 2. kitica: prepustitev usodi, zadnja: narava je višja sila
	- prost ritem
	- slog: verzni prestop, asonanca, onomatopoejski glasovi
* Rimbaud: Samoglasniki: pesnik je videc, prenostnik višje resničnosti, kopičenje simbolov in čutov. onstran logike stvarnosti. asociacije črk z barvami in glasovi, asociativno nizanje podob. sonetna oblika pesmi.
	- slog: sinestezije, metonimija, vzkliki

12. Razvoj soneta od renesanse do sodobnosti.

* začetek soneta je v italijanski renesansi: Francesco Petrarka: ljubezenska pesem: 3344.
	- značilnosti: tema, vprašanje, vzrok; ideja, odgovor, posledica, izpoved ljubezni
	- ljubezenske metafore iz srednjega veka strne v sonetno obliko
* petrarkizem se širi. V IT: Michelangelo, Colonne, Stampe, v FR: Labe, Mallarme, Rimbaud, v ANG: Wyatt, Surrey, Shakespeare
* poleg IT soneta obstajata še FR in ANG
	- ANG: tri štirivrstičnice in zaključno dvostišje - distih
	- FR: verzni ritem in razporeditev rim v tercinah
* prešeren: dve kvartini, dve tercini @ laški enajsterec
	- sonet nesreče: kontrast med kvartinami in tercinami
	- sonetni venec: laški enajsterec, rima: oklepajoča, prestopna, teme: domovinska, ljubezenska, poetološka

13. Razvoj slovenske dramatike od razsvetljenstva do sodobnosti.

* razsvetljenstvo 1768-1819: Anton Tomaž Linhart: prvi slovenski drami Ta veseli dan ali Matiček se ženi (priredba Figorove svatbe), Županova micka (priredba Richarjeve predloge). V ospredju je nižji sloj, drami imata srečen konec. Jezik je starinska slovenščina z nekaterimi nemškimi izrazi. Matiček ima celo glasbeno spremljavo.
	- zaradi kritike ponemčevanja je Matiček uprizorjen šele 60 let po tem, ko je bil spisan
	- sintetično-analitična notranja zgodba
* romantika: 1830-1848: drama ne doživi razvoja, ker je poudarek na liriki in epiki, saj so bili predstavniki Prešeren, Čop, ki so poudarjali razvoj jezika.
* realizem: 1848-1899: prva slovenska tragedija (Tugomer, Levstik) in drama, ki opisuje dogodek na slovenskem ozemlju (Veronika Deseniška). Josip Jurčič in Fran Levstik.
* slovenska moderna 1899-1918: izvirne drame, bogat a razumen jezik, Župančič in Cankar (Hlapci, Kralj na Betajnovi, Za narodov blagor). Kritika družbene ureditve in poziv k spremembam.
	- Kantor obogati tako, da kmetom posoja denar z visokimi obrestmi. Maks != Kantor, Kantor ubije Maksa. majhnost revnega in poštenega človeka
	- zmaga klerikalcev na volitvah, kritika političnih razmer, boj intelektualca z zaostalimi učitelji
14. Pomen klasicizma in razsvetljenstva v evropski književnosti.

* klasicizem: 17. stoletje v FR: monarhija, cerkvena oblast, težnja k disciplini in redu
	- Descartesov racionalizem, razum in skladnost z naravo. Narava je pojmovana kot logična, za zgled pa si vzame antične pisce. strog red pri kompoziciji. Pomen celovitosti in enotnosti, omejen obseg, enotnost namena in zasnove, kot grški in starorimski pisatelji.
* razsvetljenstvo: 18. stoletje v FR: filozofija, poudarek razuma, družbena enakopravnost, proti priviligiranemu položaju plenstva in duhovščine, zagovarjanje pravice do svobode, svobode tiska, mišljenja, razuma, znanosti.
	- Linhart: županova micka: dvoličnost in hinavskost plemstva, premetenost in dobrosrčnost kmečkega prebivalstva, močno stereotipni značaji oseb.
	- vodnik: zadovoljni Kranjc - samozavest kmečkega človeka
	- Moliere: Tartuffe - hinavec, predstavnik klerikalne družbe, ki poizkuša nadzirati zasebno življenje meščanov. spletkarski položaji, skozi katere se razkrije njegova pokvarjenost. antijunak. pred tragičnim sklepom obvaruje meščane samo kraljevo posredovanje. Moliere se opredeli kot podpirnik monarha, v njem vidi varuha meščanskega reda in javne morale.

15. Kje in kdaj sta se začeli razvijati komedija in tragedija? Ob izbranih besedilih pojasni glavne značilnosti in razlike med njima.

* junakov propad je le fizičen, v idejnem smislu pa zmaga (antigona)
* v komediji pa nastopajo preprosti ljudje, ki smešijo, ne pa tudi žalijo. prevladuje satira aktualne ali dljetrajajoče kulturne ali politične znamenitosti.
	- vrste komedičnih učinkov: karakterna, situacijska, besedna komedija

16. Značilnosti epa in romana ob izbranih besedilih.

* junaški ep: pripovedno delo v verzih, osebe so kralji, vladarji/izkazujejo moč in pogum. v 19. stoletju ga nadomesti roman
	- ilijada in odiseja: najbolj znani
	- božanska komedija
	- ep o gilgamešu: najstarejši - gilgameš je vladar, vprašanje o ljubezni in smrti, smrtnost glavnih junakov v nasprotju z nesmrtnostjo bogov
	- versko-alegorični ep: dante aligheri: srednjeveška miselnost

17. Razvoj slovenske lirike od začetkov do moderne.

* razsvetljenstvo
	- zbiranje v krožkih in skupinah: pesniški almanah Pisanice 1779-1781
	- lirika s pisanicami 1779, po vzoru evropskega baroka, klasicizma in rokokoja, tudi predromantike. oda, budnica, elegija, pastoralna pesem, vložna pesem, epigram, basen, ljubezenska pesem. Linhartova mladostna pesniška zbirka, napisana v nemščini. Epike še ni, poleg prevodov Pegama in Lambergerja (Linhart). Prvi pesniški zbirki Štiri pare kratkočasnih novih pesmi (1801) in Pesmi za pokušino (1806) (Vodnik).
	- vodnik: pesmi za pokušino, zadovoljni kranjec: opeva lego naše dežele, delo na polju, oblačila, prehrano, zabavo. ne kaže socialnih problemov.
* romantika: čustvena, razpoloženjska, socialna, politična, polna metafor.
	- prešeren: balade, romance, lirsko-epske povesti, napitnice, refleksivne pesmi. tercine, stance, soneti, španske romance, glose
	- kranjska čbelica: almanah, 1830-1848. Prešeren, Čop, Kastelic. Slovo od mladosti (Prešeren).
* med romantiko in realizmom
	- lirika: domoljubna, ljubezenska, refleksivna pesem. sonet. preprosta, štirivrstična kitica. v epiki sta glavna balada in romanca. ep se ne pojavlja več.
	- prešeren je šele sedaj (Stritar) označen za vrhunskega pesnika, pa se že odmikajo od njegovega sloga in vsebine. ljubezen ni več predstavljena kot nedostopna, usodna, temveč stvarna na podlagi neposrednih doživetij (Levstik in Jenko). pesnik ni več vzvišen, temveč kot ustvarjalec s čustvi. domovinska tematika, satira.
	- Simon Jenko je najpomembnejši: preprostejše pesniške oblike, približa se realizmu.
	- Stritar je najbližje Prešernu: Obrazi
	- Aškerc: epska pesem je jedro njegovega ustvarjanja
	

18. Dramatika v svetu med drugo svetovno vojno in po njej.

* epsko gledališče:
	- Berthold Brecht prebuja gledalčevo dejavnost in od njega izsiljuje odločitve, moralno ga vzgaja
	- Publiko spravlja v začudenje - potujitveni učinek
	- igralec ohranja kritično razdaljo do svojega lika
* dramatika ekstencializma
	- predstavlja absurd na jasen in logičen način
* drama absurda, antidrama
	- Samuel Beckett: antidrama Čakajoč Godota

19. IZPUŠČENO Značilnosti eksistencialistične književnosti in ponazoritve ob literarnih delih. Pomen eksistencializma v slovenski povojni književnosti.
20. Pomen slovenske moderne za evropeizacijo slovenske književnosti.

* nacionalna gibanja, nacionalna zavest; nove teme, motivi in razmišljanja
* realizem in naturalizem sta zamenjana z: novo romantiko (v ospredje postavi modernizirana čustva in čutnost), dekadenco (razkroj družbe), simbolizem (globji smisel preko asociacij), impresionizem (vtisi iz narave)
* prvo obdobje, ko se modernizirajo vse tri veje literature hkrati: Cankar, Milčinski, Župančič, Murn, Gradnik, Kveder.
* cankar se z dramo in poezijo povzpne v svetovni vrh

21. Književnost evropske moderne.

* odpor do prikazovanja stvarnosti, umetnost je nad naravo
* sinestezije, estetika grdega
* baudelaire, verlaine, rimbaud, wilde, mallarme, huysmans, wilde
* smeri
	- nova romantika: posameznik, želje in hrepenenja
	- simbolizem: nekonvencionalni simboli, spirizualizem, mistika, sanje, intuicija, nadstvarni svet
	- dekadenca (propad): umikajne individualizma, poveličevanje čutnega doživljanja sveta, estetika grdega, dolgočasje
* wilde: larpirlartizem, dekadenca, skepsa do duhovnosti
	- saloma: 1892 pariz, luna karakterizira dramske osebe, ritmizacija: paralelizem členov, ponavljanje, stopnjevanje, okrasni pridevki
* charles baudelarie, gnus+vzhičenost, preziranje človeštva, zaničevanje žensk, spodbuja delo in povzdiguje nesmrtnost
	- sonet, ni LS, sinestezija, verzni prestop
	- Tujec: pesem v prozi, lirska, metaforična
* verlaine: nasilnež, alkoholik, rimbaud, boemsko življenje
	- jesenska pesem: minevanje časa, vdanost v usodo, spominjanje, LS je verlaine kot nerazumljeni pesnik, kratki verzi so simbol impresije trenutka, sinestezije, zvočno slikanje
* pesem v prozi: omamljajte se, tujec (oba baudelaire)

22. Idejne in tematske značilnosti romantičnega pesništva - ob Prešernovem pesniškem opusu.

* pesnik je posrednik med naravnim in nadnaravnim, prerok in voditelj ljudstva
* trije deli dobe prešernovega ustvarjanja:
	- mladostno pesniško obdobje: razsvetljensko in predromantično, vedro doživljanje sveta in ljubezni: povodni mož, hčere svet, učenec
	- zrelo pesniško obdobje: romantično čustvo, misel na preteklost, pesnikovanje pesnika rešuje iz razočaranj in obupa
		+ slovo od mladosti 1830 - vprašanja o mladosti in njeni minljivosti - značilna tema evropske romantika - srečno in mračno obdobje prešerna
		+ sonetje nesreče - motiv domotožja, usode in smrti, spoznanja o človeški nesreči, bivanjska vprašanja
		+ glosa - romantična zavest o nasprotju med ideali in resničnostjo
		+ gazele - igriva in lahkotnejša ljubezenska tema
		+ sonetni venec - povezuje štiri teme: ljubezensko, bivanjsko, domovinsko in pesniško
		+ pevec - bivanjska in poetološka tema, pesniško trpljenje, motiv vztrajanja
	- pozno pesniško obdobje: opusti visoke romantične teme in zahtevne oblike, vrne se k preprostim kiticam, vsakdanjim temam in motivom ljudske pesmi
		+ neiztrohnjeno srce, nezakonska mati, zdravljica (likovna pesem)

23. Značilnosti srednjega veka v Evropi in na Slovenskem.

* 476 (razpad rimskega imperija)-1492 (odkritje amerike)
	- začetek okoli 8. stoletja, konec pa je različen: v IT v 14. st nastane renesansa, pri nas ostane do 16. stoletja, pri nas ostane do 16. stoletja
* latinščina, cerkvena in posvetna besedila, pišejo menihi in duhovniki: pesništvo, kratka proza, cerkvena dramatika
* duhovne igre:
	- pasijoni: igre o Kristusovem trpljenju
	- misteriji: zgodbe iz svetega pisma
	- mirakli in moralitete (poučno in moralistično besedilo)
* germanski, romanski in slovanski jeziki: junaški epi; Beowulf, Roman o Tristanu in Izoldi (keltska snov v francoskem romanu)
* 1200 Pesem o pohodu Igorjevem (rusija), Pesem o Nibelungih (13. st, GER)
* francoski chansons de geste (pesmi o junaških dejanjih) 11. - 13. st.
* viteški romani: Trubadursja lirika, plemiči trubadurji - potujoči pevci, vitezi, ki pojejo o lepoti in milini izbrane gospe z drugega gradu: ballata (plesna pesem), svitanica, serena (večerna), kancona, sekstina (najzahtevnejša), pastorela (pastirska).
* Dante Aligheri: IT pesnik in filozof: latinščina in italijanščina: Božanska komedija - versko-alegorični ep, slavospev kršanstvu. Ta monoteistična vera namreč diktira literaturo celotne evrope skoraj celotno tisočletje.
* Dante s poezijo, imenovano sladki novi slog, ki pomeni spremembo odnosa do ljuboljene ženske iz fevdalnega v nadnaravno, nakazuje na novo književno obdobje, renesanso.

24. IZPUŠČENO Sodobno pripovedništvo po 2. svetovni vojni.
25. Slovenska lirika intimizma.

* TODO

26. Značilnosti slovenske dramatike v drugi polovici 20. stoletja. Ponazori ob primerih.

* TODO

27. Motivno-tematske značilnosti slovenskega pesništva v 2. polovici 20. stoletja.

* TODO

28. IZPUŠČENO Slovensko pripovedništvo druge polovice 20. stoletja ob izbranem delu.
29. Značilnosti dramatike absurda - ob literarnem delu po izbiri.

* Albert Camus in filozofija absurda: mit o Sizifu, pesimističen pogled na svet
* Jean-Paul Sartre - upornik, misli, da je človek obsojen na svobodo. predstavlja vdanost v filozofijo absurda v posamezniku.
* čakajoč godota, 1948, Samuel Beckett


30. Ekspresionizem v svetovni in slovenski književnosti.

* po prvi svetovni vojni (v S. EVR že pred njo) je odgovor na predhodno obdobje impresionizma. nasprotuje tudi naturalizmu in romantiki.
* etični upor proti vojni
* trdijo, da sta se industrija in kapitalizem izpridila, sta postala kaotična in zmedena, ter da drvita k uničenju (1SV). upajo na rojstvo prerojenega, etično očiščenega človeka.
* najprej v likovni umetnosti, najbolj razširjen v liriki: motivi vojne, trpljenja, smrti, osamljenosti, svobode, ljubezni. metafore, berve, kratki stavki, vzkliki, inverzije
* Franz Kafka, Ernest Hemmingway v Z. EVROPI.
* SLO: 1918-1930 - Cankar: podobe iz sanj. (obdobju sledi socialni realizem.)
	- Srečko Kosovel (Ekstaza smrti), Tone Seliškar, Ivan Pregelj (Matkova Tina), Slavko Grum (Dogodek v mestu Gogi). vpliv soške fronte, italijanska okupacija Primroske.
		+ Ekstaza smrti: pokvarjena družba se poruši v morju krvi, ubit človek se prerodi
		+ Matkova Tina: trpljenje stiske in smrt
		+ dogodek v mestu Gogi: Goga je davno onkraj rešitve, propadajoče, umazano, polno trpljenja in grešenja. Prebivalci so obupani in pokvarjeni
* Cankar v zadnji fazi: Gospod stotnik, Kostanj posebne sorte