3 files changed, 262 insertions, 0 deletions

diff --git a/bio/zvezek.md b/bio/zvezek.md
index e1e419d..8fa7a79 100644
--- a/bio/zvezek.md
+++ b/bio/zvezek.md
@@ -159,3 +159,140 @@
 	- CO2 se po krvi pretaka kot bikarbonat/hidrogenkarbonat, prej se pretvori v ogljikovo kislino (z encimom ogljikova anhidraza) CO2+H2O=H2CO3=HCO3-+H+ - naravni pufer
 	- vdih: skrči se prepona in medrebrne mišice, ventilacijo regulirata avtonomni in somatski sistem
 	- preostala, dihalna, dopolnilna prostornina in rezervna prostornina (aktivni izdih), vitalna (rezervna+dihalna+dopolnilna), totalna (vitalna+preostala) - s spirogramom jih merimo
+
+# prebavila
+* avtotrofi hranilne snovi izdelajo sami-rastline, alge, cianobakterije, kemoavtotrofne bakterije.
+* heterotrofi pa hranilne snovi dobijo v obliki organskih molekul s hrano (rastlino-, meso-, vse-jedci).
+	- saprofiti-gniloživke, paraziti-zajedavci, simbioti
+* prebava: razgradnja kompleksnih organskih snovi za izgradnjo, ATP, skladiščenje (glikogen, maščobe).
+* esencialne hranilne snovi pridobimo s hrano in jih ni moč samostojno sintetizirati
+	- esencialne aminokisline: meso, mleko, jajca, nekatere stročnice in žitarice,
+	- esencialne maščobne kisline - nenasičene: semena, žita, zelenjava,
+	- vitamini: motnje => hipo-/hiper-vitaminoza,
+		+ v vodi topni: vitamin B (koencimi), vitamin C (tvorba vezivnega tkiva)
+		+ v maščobah topni: A (gradnja vidnih pigmentov), D (absorpcija Ca in kosti), E (celična membrana), K (strjevanje krvi)
+	- minerali: anorganske hranilne snovi - sadje, zelenjava, meso, mlečni izdelki, žita
+		+ ioni/molekule nekega kemijskega elementa in so anorganske snovi
+		+ uravnavanje osmotskega tlaka, rasti, razvoja in delovanja telesa
+		+ K (mišice, živci), Ca (kosti, zobje), Cl (osmoravnovesje, želodčni sok), I (hormoni ščitnice), Na (živčevje), F (k&z), Mg (kofaktor, nastanek ATP), Fe (hemoglobin, kofaktor)
+* prehrana in prebava:
+	1. sprejem hrane: plenjenje, sesanje, filtriranje, parazitizem
+	2. prebava: mehanska, kemijska/encimska, mikrobiota
+	3. vsrkavanje (absorbcija) hranilnih snovi
+	4. iztrebljanje (defekacija) neprebavljenih in neprebavljivih snovi
+* kje prebavljajo različni organizmi:
+	- v celici (prebavna vakuola: enoceličarji, spužve, ...)
+	- v prebavilu
+		+ prebavna vreča: aproktni organizmi - ploski črvi, ožigalkarji
+		+ prebavna cev: evproktni organizmi - večina živali
+	- izven organizma (pajki, morske zvezde, glive, mesojede rastline)
+	- ne prebavljajo
+* vrste prebavne razgradnje:
+	- mehanska: ++površina: zobje-vretenčarji, čeljustne nožice-raki, kljun, strgača-polži, mlinček.
+	- kemična: za posamezne organske molekule specifični encimi
+* prebava enoceličarjev: minerale neposredno privzemajo iz okolja.
+	- organski drobir privzemajo endocitotsko (znotrajcelično)
+	- usmerjanje delcev z migetalkami/bički -> endocitotski vezikel + lizosomi -> prebavna vakuola -> prebava (pH raste) -> absorpcija preko membrane v citoplazmo -> eksocitoza odpadnih snovi, ko se prebavna vakuola združi z zadnjično poro
+* prebava spužv: znotrajcelična (prebavnih organov ni)
+	- celice ovratničarke v prebavni votlini prebavljajo, z bički ustvarjajo vodni tok obtočilna()
+	- pore dotekalke na spužvi za dostop vode s hrano, privzem delcev s fagocitozo-sluzasti ovratnik
+	- vezikelna prebava se konča v ameboidni celici poleg ovratničarke, voda izstopi skozi odtekalko
+	- to ni zunajcelična/črevesna prebava, ker v prebavno votlino ni izločenih encimov
+* mnogoceličarji in zunajcelična prebava, ki omogoča privzem večjih delcev
+	- encimi, izločeni iz žleznih celic, delujejo izven celic, pogoj je izoblikovana telesna votlina
+	- prebavna vreča: notranja stena, obložena s prebavnim epitelom iz žleznih in absorpcijskih celic
+	- ena odprtina za vhod in izhod, vreča ima funkcijo prebave, dihanja in cirkulacije
+	- primer: ožigalkarji, npr. zeleni trdoživ
+* prebavna cev z eno odprtino je slepo zaprta: vrtinčarji in sesači
+	- žlezne celice v steni črevesja izločajo prebavne sokove
+	- absorpcijske celice privzemajo manjše molekule. APROKTNO prebavilo nima zadnjične odprtine
+* prebavna cev z dvema odprinama: EVPROKTNO prebavilo. zunanje okolje organizma znotraj telesa (topologi)
+	- trakt s kontinuirano enosmerno prebavo; več pridobljenih snovi->energije->kompleksni organizmi
+	- specializacija delov, povezava z drugimi organskimi sistemi.
+	- primer: gliste, mehkužci, kolobarniki, členonožci in vretenčarji
+* žuželke: evprokti. na glavi imajo obustne okončine: grizalo, lizalo, bodalo, seslo
+* vretenčarji: sprednje, srednje, zadnje črevo
+* ptice: kljun, golša-začasno shran. hrane, mlinček-kamenčki, žlezovnik-encimska razgradnja-2. želodec
+* prežvekovalci-krave, ovce, koze, jeleni, kamele: veliki večdelni želodci
+	- vamp: del želodca z veliko simbiotskimi enoceličnimi razgrajevalci celuloze
+	- celulaza za delno (manjšinsko) izkoriščanje celuloze
+	- z želodčnimi sokovi prepojeno hrano vrnejo v usta za dodatno prežvekovanje in boljši izkoristek
+* črevo: rastlinoj-kratko tanko črevo, dolgo slepo in debelo. mesoj-dolgo tanko, kratko slepo in debelo
+* zobje: ovca-pomanjkanje sekalcev, pes-rezalni kočniki, mali podočniki, opica-veliki kočniki/podočniki
+
+## prebava pri človeku
+* slinavke: podjezična, podčeljustna, obušesna.
+* prebavna sluznica pa z žleznimi in absorpcijskimi celicami pa izloča sluz, encimi in druge snovi.
+* pet faz prebavil: zaužitje, peristaltika (gibanje po traktu), razgranja (meh+kem), iztrebljanje
+* ustna votlina: mehanska prebava z zobmi, jezikom, žvekalnimi mišicami ter kemijska s slino.
+	- trojna vloga sline: navlažitev, raztapljanje snovi za okušanje in encimatska razgradnja
+	- zob: krona, vrat, korenina. v zobni jamici, pritrdilni cement. trda sklenina, notranja zobovina
+		+ čisto v notranjosti je zobna pulpa z vezivnim tkivom, v katerega segajo živci in žile
+		+ 20 mlečnih, 32 stalnih. 4 sekalec, 2x1 podočnik, 2x2 ličnik, 2x3 kočnik
+	- žrelo (razcep, refleks s poklopcem), požiralnik (sluzne celice, prečno progaste&gladke mišice)
+* želodec: pod trebušno prepono. ustje: prehod med požiralnikom in želodcem
+	- vratar na koncu želodca - krožna mišica zapiralka
+	- mehanska (krčenje) in kemijska (encimi) prebava želodčne kaše
+	- če ležimo na levem boku, kaša ne bo ob odprtinah, ampak na drugi strani želodca (bolje)
+	- žlezne stene izločajo encime. konec prebave CH, začetek delovanja proteaz in lipaz
+	- izločanje HCl zniža pH na 1-2: baktericidno delovanje in denaturacija beljakovin
+	- iz pepsinogena ob stiku s HCl nastane encim PEPSIN (proteaza: beljakovine -> polipeptidi)
+	- želodčna sluznica: zaščitni epitel izloča sluz, žlezni encime in HCl, izločalke hormonov
+	- želodčne jamice za večjo površino
+	- refluks: uhajanje želodčne kisline v požiralnik: bolečina, pekoči občutek, pritisk v prstih
+	- čir/ukus: razjeda sluznice, bolečine in krvavitev, vzrok je stres, kajenje, neustrezna prebava
+* tanko črevo: 7 metrov: dvanajstnik (razgradnja), tešče črevo (privzem hranil), vito črevo (privzem)
+	- dvanajstnik: encimi iz trebušne slinavke, žolčne kisline iz jeter, sluznica nevtralizira, horm.
+	- pankreas: prebavna in hormonalna žleza, natrijev bikarbonat, prebavni encimi, inzulin, glukagon
+		+ eksokrina (hormoni) in endokrina (prebavni encimi) žleza
+	- žolčnik: skladišči žolč (sok s solmi, elektroliti, odpadnimi snovmi) iz jeter - žolčni vod
+	- encimi, specifični za pH, temperaturo
+		+ karbohidraze (amilaza) cepijo CH do monosaharidov
+		+ peptidaze (pepsin, tripsin) cepijo beljakovine ali polipeptide do aminokislin
+		+ lipaze cepijo lipide do maščobnih kislin in glicerola
+	- črevesne resice - VILI, nagubana membrana epitelskih celic - MIKROVILI. epitel: žlezne/ab. cel.
+	- absorpcija:
+		+ produkti lipidov (glicerol, maščobne kisline, monogliceridi), difuzija, limfa
+		+ produkti CH, NK, proteinov (monosaharidi, fosfati, aminokisline), aktivno v kri
+	- načini premikanja: peristaltika, segmentacija
+* debelo črevo: absorpcija vode, vitaminov, mineralov, izločkov mikrobne flore, izoblikovanje iztrebka
+* jetra
+	- funkcije: nastajanje žolča, ptrsnova maščob, nastanek holesterola za celično membrano, sinteza proteinov za v krvni obtok (fibrinogen), predelava AK, nastanek sečnine iz NH3, prehod v kri in nato v seč, vzdrževanje stalne količine glukoze v krvi z glikogenomm, predelava hemoglobina in shranjevanje Fe, vitaminov, nastanek koagulacijskega faktorja, razstrupljanje snovi, odstranjevanje toksinov, encimska detoksifikacija
+	- delovanje: vsrkane hranilne snovi preidejo v jetra preko dovodne jetrne vene, se pomeša s kisikom bogato krvjo, ki prihaja po jetrni arteriji, mešanica se prečisti in zapusti jetra preko izhodne jetrne žile, ki se priključi na spodnjo veliko veno dovodnico
+	- jetrni režnjič-osnovna funkcionalna enota: vene v sredini za odtok krvi
+		- celice predelajo škodljive snovi, žolč pa gre v posebne cevčice, ki vodijo v žolčni vod
+
+### prebavne motnje
+* prehranjenost: normalna, podhranjenost, prenahranjenost, hramba presežkov (maščobe, glikogen)
+	- povečana telesna teža: bolezni srca in ožilja, diabetes tipa 2, ITM (m/l^2)
+* diabetes: motnja v homeostazi glukoze v krvi, prizadetost krvožilja, oči, ledvic
+	1. autoimuno uničenje delovanje beta Langerhansovih otočkov, ni inzulina, dodamo inzulin, otroci
+	2. tarčne celice so na inzulin neodvisne. pojav v odrasli dobi, genetika, teža, nezdrav slog
+* uravnavanje glukoze v krvi: hormona inzulin in glukagon delujeta nasprotujoče
+
+# izločala
+* omogočajo osmoregulacijo in izločajo odpadne snovi, vzdrževanje pH, ionskega ravnovesja.
+* osmoregulacija: uravnavanje prehoda topljenca/vode med notranjem (telesne tekočine)/zunanjem okoljem.
+* osmotsko ravnovesje raztopljenih snovi: homeostaza
+* osmolarnost: merilo za količino raztopljenih delcev, ki vplivajo na osmotski tlak raztopine.
+* sekcije živali glede na osmoznost:
+	- izoosmozne: osmolarnost telesnih tekočin je enaka osmolarnosti okolja (morski nevretenčarji).
+	- take, ki uravnavajo osmolarnost telesnih tekočin: sladkovodne, morske, kopenske živali
+		+ uravnavajo koncentracijo ionov z aktivnim transportom.
+		+ kopenskim živalim zato preti izsušitev.
+* toničnost je podobna kot osmolarnost, le da toničnost obravnava le delce, ki membrane ne prehajajo.
+* produkti presnove dušikovih spojin:
+	- pri presnovi CH in maščob nastajata CO2 in H2O.
+	- pri presnovi beljakovin, aminokislin in nukleinskih kislin pa N in S spojine (npr. amonijak).
+	- oblika dušikovih spojin, ki so izločene, je odvisna od okolja:
+		+ amonijak: topen v vodi, izločanje preko površine oz. zelo razredčen v H2O-vodne živali.
+		+ sečnina: v H2O, manj toksična od amonijaka-sesalci, morski psi, kostnice, dvoživke.
+		+ sečna kislina: malo H2O, netoksična, energijsko potratno-ptiči, žuželke, plazilci.
+
+## izločala nevretenčarjev
+* ploski črvi (vrtinčar): protonevfridiji, ki se končajo s plamensko celico, v katero vstopa medceličnina
+	- seč kot NH3 se potiska v večje cevi in se izloči skozi izločalno odprtino
+* kolobarniki (deževnik): metanevfridiji: tekočina vstopi v lijakasto ustje -> zbirna cevka -> mehur
+	- iz para metanevfridijev v členu se seč (NH3+sečnina) izloči skozi izločalne odprtine
+* žuželke: 100+ malphigijevih cevk aktivno črpa Na+ in K+, pasivno sledijo voda, soli sečne kisline, ...
+	- cevke vodijo v zadnje črevo, kjer se H20 & nekateri ioni vsrkajo, izloči se trda sečna kislina.
diff --git a/oiv/index.html b/oiv/index.html
new file mode 100644
index 0000000..6f043b0
--- /dev/null
+++ b/oiv/index.html
@@ -0,0 +1,123 @@
+<!DOCTYPE html>
+<!--# include file="nast.shtml" -->
+<html lang=sl>
+	<head>
+		<meta charset=UTF-8 />
+		<meta name=author content="3. a, GimB" />
+		<meta name=description content="OIV naloga 3. a razreda Gimnazije Bežigrad" />
+		<meta name=viewport content=width=device-width,initial-scale=1,shrink-to-fit=no />
+		<title>
+			<!--# echo var="naslov" -->
+		</title>
+<style>
+	.kontejner {
+		margin: 2mm;
+		border-radius: 2mm;
+		border-top-left-radius: 0mm;
+		padding: 2mm;
+		filter: drop-shadow(2px 4px 6px green);
+	}
+	body {
+		background: teal;
+		display: flex;
+		flex-direction: column;
+		justify-content: space-between;
+		height: 100vh;
+		margin: 0;
+		font-family: sans-serif;
+	}
+	nav {
+		background: aqua;
+		padding: 2mm;
+	}
+	h1, h2, h3, h4, h5, h6 {
+		margin-top: 2mm;
+		margin-bottom: 2mm;
+	}
+	nav h1 {
+		color: maroon;
+		margin-left: 2mm;
+	}
+	nav p {
+		background: rgba(100, 100, 100, 0.1);
+		padding: 1mm;
+		margin: 0.5mm;
+		display: flex; /* https://css-tricks.com/snippets/css/a-guide-to-flexbox/ */
+		flex-direction: row;
+		flex-wrap: wrap;
+		justify-content: space-between;
+		align-items: stretch;
+		align-content: normal;
+		row-gap: 1mm;		/* minimum gaps between elements not on the edges */
+		column-gap: 1mm;
+	}
+	.desno {
+		text-align: right;
+		order: 99;		/* kot element v flexboxu */
+		flex-grow: 1;		/* kolikšen delež naj dobi element ob večanju v flexboxu */
+		flex-shrink: 1;
+		align-self: auto;	/* individualno nastavljanje align-items vrednosti */
+	}
+	nav .sep::after {
+		content: " | ";
+	}
+	article {
+		color: white;
+		background: navy;
+		padding-left: 4mm !important;
+		padding-right: 4mm !important;
+	}
+	footer {
+		background: maroon;
+		color: white;
+		bottom: 0px;
+		text-align: center;
+	}
+	@media screen and (min-width: 1000px) {
+		body {
+			margin-left: 10%;
+			margin-right: 10%;
+		}
+	}
+</style>
+	</head>
+	<body>
+		<div> <!-- no space-around -->
+			<nav class=kontejner>
+				<h1>
+					Znanost v 20. stoletju
+				</h1>
+				<p class=kontejner>
+					<span>
+						3. a, GimB, 2021/22
+					</span>
+					<span class=desno>
+						<a href=#avtorji>
+							Avtorji</a>
+						<span class=sep></span>
+						<a href=#kazalo>
+							Kazalo
+						</a>
+					</span>
+				</p>
+			</nav>
+			<article class=kontejner>
+				<h2>
+					Kaj pa zgodovina?
+				</h2>
+				<p>
+					Ko zgodovinarji slišijo napake, se pojasni turobni svet antropoloških ved pokrajinske kulturne dediščine. Nikdar prej se ni talo prečudovito vedro pelo ob rosnih jutrih in večerih v soju zarje. Ako se je že spogledal par in uvidel nepopisno lepoto življenja, je kajkmalu sonce pobrisalo vsakršne usodne tegobe bioloških procesov.
+				</p>
+				<p>
+					Rad je poskakoval zajček po zeleni poljani v mesečini in opazoval srnice, ki so prečkale cesto. Njegova peresa so bila polna lepila, zato je moral za trenutek postati in si odpočiti. Nakar naenkrat zagleda urnega plazilca, ki ubira pot po temačnem skalovju trzinskega gozda. S preprostim pritiskom tipke na tipkovnici jo je trajno izbrisal, obenem pa s seboj vzel še vse ostale nič kaj pomembne javorjeve liste, lično zložene v škatlici za nohte.
+				</p>
+				<p>
+					Razrahljala je pas na čevlju, kajti zabolelo jo je v mezincu. Ni se upirala šepetom vetra, ki so ji ponujali zavetje pred marmornatimi stopnicami malomeščanskega stanovanja, temveč se je obrnila je zaklicala <i>SMRT FAŠIZMU</i>. Odgovoril ni nihče, le avtomatski trotonski pisk telefonske centrale, ki je oznanjal začetek ure telovadbe. Pišemo namreč izpit, ki bo pogojeval preostanek našega življenja. Če nam ne uspe, imamo na voljo le še ducat poizkusov, preden se težavnost nivoja začasno zniža.
+				</p>
+			</article>
+		</div>
+		<footer class=kontejner>
+			3. a razred Gimnazije Bežigrad, 2021. Distribucija je neomejena.
+		</footer>
+	</body>
+</html>
diff --git a/oiv/nast.shtml b/oiv/nast.shtml
new file mode 100644
index 0000000..e4e0f44
--- /dev/null
+++ b/oiv/nast.shtml
@@ -0,0 +1,2 @@
+<!--# config errmsg="[Med generiranjem strani se je zgodila napaka.]" -->
+<!--# set var="naslov" value="Znanost v 20. stoletju" -->