2 files changed, 26 insertions, 1 deletions

diff --git a/bio/zvezek.md b/bio/zvezek.md
index 6004c6b..bb81abd 100644
--- a/bio/zvezek.md
+++ b/bio/zvezek.md
@@ -12,7 +12,7 @@
 * sistematska delitev glede na zgradbo: nižje/višje - kompleksnejše, ki tvorijo trosnjake s trosiščih, kjer so trosovniki, kjer z mejozo nastajajo n nespolne razmnoževalne celice - trosi oz. spore
 	- morfološka, ne filogenetska delitev, ki je zapletena (glive bolj povezuje z živalmi kot z rastlinami, itd.)
 	- višje glive s trosnjaki: zaprtotrosnice (ask z askosporami - kvasovke, smrček, tartuf) in prostotrosnice (bazidij z bazidiosporami - jurček, marela, lisička, mušnica)
-* organizacijska nesistematska delitev na nivoje: enocelične (kvasovke), miceliji brez trosnjakov (plesen), rje in sneti (hruševa, žitna rja, koruzna snet),  glive s trosnjaki (juršek, mušnica, marela), lišaji
+* organizacijska nesistematska delitev na nivoje: enocelične (kvasovke), miceliji brez trosnjakov (plesen), rje in sneti (hruševa, žitna rja, koruzna snet),  glive s trosnjaki (jurček, mušnica, marela), lišaji
 * lišaji - bioindikatorji: steljko sestavljata heterotrofni mikobiont (opora, zaščita pred UV, voda) in avtotrofni fikobiont (modrozelena bakterija ali zelena alga)
 	- tvori kisline, razmnožuje se nespolno z izidiji iz izidijev (skupki hif in alge) ali spolno s sporami
 	- steljke: skorjasta (tesno pritrjeni, kot prah), listasta (pritrjena na več mestih, ploščat) in grmičasta (razrasla)
diff --git a/slo/saloma.md b/slo/saloma.md
new file mode 100644
index 0000000..a60bc78
--- /dev/null
+++ b/slo/saloma.md
@@ -0,0 +1,25 @@
+# Wilde, Saloma
+
+## navodilo
+* bibliografski podatki
+* primerjava Wildove tragedije Saloma in svetopisemske zgodbe (prizorišče, nastopajoče osebe, njihova vloga pri poteku dogodkov, pripovedna oblika)
+* oznaka (karakterizacija) dramskih oseb (Salome, Heroda, Herodiane, Janeza Krstnika)
+* vloga lune v Wildovi Salomi
+* teza
+* **Motiv lune v Wildovi Salomi nima le vloge novoromantičnega okraska (dekoracije), ampak je pomemben del skrivnostnega, napetega razpoloženja in simbol zapletenih razmerij med dramskimi okraski.**
+	- *Po natančnem branju dokaži (ali ovrzi), utemelji, analiziraj, pojasni gornjo tezo. Bodi pozoren na to (beleži si)m kako luno komentirajo, doživljajo posamezne dramske osebe. Kaj slutiš za njihovimi odzivi na luno?*
+* mnenje o prebrani drami
+
+Oscar Wilde je Salomo spisal naglo. Dejal je, da je bil povod za začetek pisanja pogled na prazen zvezek na njegovi pisalni mizi. Njegovo mišljenje glede same vsebine tragedije je sprva zaničevalo svoj izdelek, do te mere da je med kolegi zgodbo večkrat odigral v satirični luči. Kmalu po letu 1891, ko je bila zgodba napisana, v izvirniku francosko, je prav pri Francozih vzbudila velike pohvale, angleškim kritikom pa je šla zelo v nos.
+
+Vendar, kot za drame priporočajo strokovnjaki, se za maksimalen učinek tovrstno literaturo najprej ogleda v odigrani obliki, saj se človeku takrat največ utisne v spomin, šele nato pa je zaželjena poglobitev v didaskalije in besedilno obliko istega dela. Wilde se je vsled tega na uprizoritev začel pripravljati kmalu po prevodu v angleščino leta 1894, leto po francoski izdaji, vendar je naletel na pregrado, kajti lord Chamberlain je vse do 1931 prepovedal uprizoritve te drame. V višjem angleškem občestvu je bila torej drama deležna obsodb in odklonov. Med drugim mu je dvoletno prestajanje kazni zaradi homoseksualnosti tudi zelo spustilo moralo.
+
+
+Wildova tragedija se kot enodejanka z značilnostmi tragedije striktno drži načela trojne enotnosti. Vključuje malo oseb, z začetka ima skromno število didaskalij, opomb bralcu ter urnih sprememb dogajanja in celotna zgodba se odvije v nekajurnem polnomesečnem večeru na spolzki terasi Haroldovega dvorca.
+
+Strnjeno, pa vendar spreminjajoče dogajanje v svetopisemski zgodbi je v Wildovi tragediji vselej nadomeščeno z dialogi. Prav nikoli ne zasledimo monologa, kar predstavlja kontrast ponavljajočemu izražanju dramskih likov. Versko izražanje iz svetega pisma je Wilde zamenjal z metareligioznimi pojavi oziroma pogledi na vero kot del čutnega sveta, ne miselnega.
+
+Obe zgodbi pa sta si podobni v problematizaciji zlega in napačnega; Johanan in Janez Krstnik si delita osebnostne prvine. Seveda lahko tu izpostavimo tudi oris Wildovega življenja v drami. Upodobil se je kot pojav prevelikega vpliva čutnega sveta nad miselnim. Wilde je bil neortodoksen, živel je v miselnem in čutnem svetu in to je kazal tudi navzven. Puščal si je dolge lase, pripenjal si je cvetove na pisane kariraste srajce in želel je izstopati. Svoje čutne prvine je izrazil v Johananu, ki se je kot Narcis zaljubil v svoj odsev v reki, kot je o tem poročal paž, preden je bil za to kaznovan s smrtjo, svojo miselno plat pa je izrazil v Herodu, ki je živel nad ostalimi, zaznaval višje sile - črnega ptiča s plahutajočimi krili in napovedi Johanana.
+
+
+Platon bi Herodiano označil kot zavezanega človeka v votlini. Poudarjala je Salomino svojleglavo čutno navezanost na svet, nemara je poudarjala celo svojo. Ljubezen Salome je bila zgolj nenadna in nagonska, slej ko prej se Saloma namreč zave svoje nesmiselne poti in ne ve kako naprej, a Heroda gnus do njene nemiselnosti in nekrofilskega obnašanja pripravi do ukaza za njen umor. Res je zanimiv in pomemben končni preobrat, ko si lastnosti izmenjata prej blaga, pravična devica Saloma in