diff options
Diffstat (limited to '')
| -rw-r--r-- | .gitignore | 27 | ||||
| -rw-r--r-- | Makefile | 11 | ||||
| -rw-r--r-- | fiz/matura/klanec.tex | 73 | ||||
| -rw-r--r-- | mat/predstavitev/dokument.bib | 0 | ||||
| -rw-r--r-- | slo/saloma.pdf | bin | 119956 -> 119376 bytes | |||
| -rw-r--r-- | zgo/zvezek.md | 117 |
6 files changed, 210 insertions, 18 deletions
@@ -1,16 +1,13 @@ -a.out *.pdf - -dokument.aux -dokument.auxlock -dokument.bcf -dokument.log -dokument.nav -dokument.out -dokument.pdf -dokument.run.xml -dokument.snm -dokument.synctex.gz -dokument.toc -stderr.log -stdout.log +*.aux +*.auxlock +*.bcf +*.log +*.nav +*.out +*.run.xml +*.snm +*.synctex.gz +*.toc +*.bbl +*.blg @@ -1,13 +1,18 @@ -dirs := $(subst " . "," ",$(subst /Makefile,,$(shell find -name Makefile))) +dirs := $(subst . , ,$(subst /Makefile,,$(shell find -name Makefile))) pdfs := $(subst .md,.pdf,$(shell find -name *.md)) +texs := $(subst .tex,.pdf,$(shell find -name dokument.tex)) .PHONY: clean default -default: $(dirs) $(pdfs) +default: $(dirs) $(pdfs) $(texs) $(dirs): $(MAKE) -C $@ %.pdf: %.md pandoc -V geometry:margin=1cm $< -o $@ +%.pdf: %.tex + @echo za tole rabiš moje magične skripte + cd $(subst dokument.pdf,,$@) && ~/projects/doc/f5ff.sh dokument && biber dokument && ~/projects/doc/f5ff.sh dokument clean: + @echo cleaning $(dirs) for dir in $(dirs); do \ $(MAKE) -C $$dir clean; \ done - rm -rf $(pdfs) + rm -rf $(pdfs) $(texs) diff --git a/fiz/matura/klanec.tex b/fiz/matura/klanec.tex new file mode 100644 index 0000000..fef48b0 --- /dev/null +++ b/fiz/matura/klanec.tex @@ -0,0 +1,73 @@ +% do-vimlatex-onwrite +\documentclass[]{article} +\usepackage[utf8]{inputenc} +\usepackage{siunitx} +\usepackage[slovene]{babel} +\usepackage[inline]{enumitem} +\usepackage[a4paper, total={7in, 10in}]{geometry} +\usepackage{hologo} +\usepackage[hidelinks,unicode]{hyperref} +\usepackage{datetime} +\usepackage{tkz-euclide} +\sisetup{output-decimal-marker = {,}, quotient-mode=fraction, per-mode=fraction} % per-mode=symbol +\settimeformat{hhmmsstime} +\newcommand{\razhroscevanje}{1} +\makeatletter +\newcommand{\xslalph}[1]{\expandafter\@xslalph\csname c@#1\endcsname} +\newcommand{\@xslalph}[1]{% + \ifcase#1\or a\or b\or c\or \v{c}\or d\or e\or f\or g\or h\or i% + \or j\or k\or l\or m\or n\or o\or p\or r\or s\or \v{s}% + \or t\or u\or v\or z\or \v{z} + \else\@ctrerr\fi% +} +\AddEnumerateCounter{\xslalph}{\@xslalph}{m} +\makeatother +\title{Naloga: Sile na klancu in lepenje} +\author{Anton Luka Šijanec, 3. a} +\begin{document} +\maketitle +\begin{abstract} +Rešitev ponedeljkove naloge pri maturitetni fiziki. +\end{abstract} +\tableofcontents +\section{Naloga} +\begin{center} +\begin{tikzpicture} + \tkzDefPoint(0,0){A} \tkzDefPoint(1,0){B} \tkzDefPoint(25:3){C} + \tkzInterLC(C,A)(C,A) \tkzGetPoints{D}{D2} \tkzInterLC(A,C)(D,C) \tkzGetPoints{E2}{E} + \tkzInterCC(E,C)(C,E) \tkzGetPoints{F2}{F} \tkzInterCC(A,D)(D,A) \tkzGetPoints{G}{G2} + \tkzDefMidPoint(C,G) \tkzGetPoint{H} \tkzDefMidPoint(D,F) \tkzGetPoint{I} + \tkzDefMidPoint(C,I) \tkzGetPoint{J} \tkzDefShiftPointCoord[J](-90:4){K} + \tkzDefLine[parallel=through K](A,C) \tkzGetPoint{L} + \tkzDefMidPoint(C,D) \tkzGetPoint{M} \tkzInterLL(J,M)(K,L) \tkzGetPoint{N} + \tkzDefMidPoint(C,H) \tkzGetPoint{O} \tkzDefLine[parallel=through K](C,O) + \tkzGetPoint{P} \tkzInterLL(P,K)(O,J) \tkzGetPoint{R} + \tkzDefMidPoint(J,K) \tkzGetPoint{S} + \tkzDrawLine[add = 5 and 6](A,B) \tkzDrawLine[add = 0 and 0](A,E) + \tkzDrawLine[dotted](K,N) \tkzDrawLine[dotted](R,K) + \tkzMarkRightAngles(R,J,N C,M,N) + \tkzDrawPolygon[fill=red!30, opacity=.3](C,D,I,H) + \tkzFillAngle[fill=green!30, opacity=.3, size=3](B,A,C) \tkzLabelAngle[pos=2](B,A,C){$\alpha$} + \tkzDrawSegments[->](J,K) \tkzLabelLine[left, pos=.69](J,K){$\vec{F_g}$} + \tkzDrawSegments[->](J,N) \tkzLabelLine[above right](J,N){$\vec{F_s}$} + \tkzDrawSegments[->](J,R) \tkzLabelLine[above](J,R){$\vec{F_d}$} + \tkzDrawPoint[shape=cross out, color=red, size=12](S) +\if\razhroscevanje1 + %\tkzDrawPoints(A,B,C,D,E,F,G,H,I,J,K,L,M,N,O,P,R,S) + %\tkzLabelPoints(A,B,C,D,E,F,G,H,I,J,K,L,M,N,O,P,R,S) +\fi +\end{tikzpicture} +\end{center} +\section{Rešitev} +\section{Zaključek} +\hologo{LaTeX} izvorna koda dokumenta je objavljena na \url{https://git.sijanec.eu/sijanec/sola-gimb-3}. Za izdelavo dokumenta je potreben \texttt{TeXLive 2020}. +\if\razhroscevanje1 +\vfill +\section*{Razhroščevalne informacije} +Te informacije so generirane, ker je omogočeno razhroščevanje. Pred objavo dokumenta izklopite razhroščevanje. To naredite tako, da nastavite ukaz \texttt{razhroščevanje} na 0 v začetku dokumenta. + +Konec generiranje dokumenta \today\ ob \currenttime. + +Dokument se je generiral R0qK1KR2 \SI{}{\second}. % aaasecgeninsaaa +\fi +\end{document} diff --git a/mat/predstavitev/dokument.bib b/mat/predstavitev/dokument.bib new file mode 100644 index 0000000..e69de29 --- /dev/null +++ b/mat/predstavitev/dokument.bib diff --git a/slo/saloma.pdf b/slo/saloma.pdf Binary files differindex 5747687..ab0f37f 100644 --- a/slo/saloma.pdf +++ b/slo/saloma.pdf diff --git a/zgo/zvezek.md b/zgo/zvezek.md new file mode 100644 index 0000000..4f5d530 --- /dev/null +++ b/zgo/zvezek.md @@ -0,0 +1,117 @@ +Absolutizem +=========== + +* v fevdalizmu so trije stanovi: cerkveno (140.000), posvetno (400.000) plemstvo in tretji stan (meščani, podložniki, kmeti) (25.000.000) +* ludvik XIV: absolutizem (popolna oblast ene osebe-vse tri veje) in merkantilizem (prosti trg z visokimi davki). "država, to sem jaz", "sončni kralj" zaradi gradnje palače v Versallu +* utemeljitelj merkantilizma je Jean Baptiste Colmere +* Peter Veliki po vzoru ludvika XIV evropizira zaostalo Rusijo - zgradi St. Petersburg, kaznuje kmete za neobrite brade +* v Prusiji absolutizem temelji na vojaški prisili +* cerkev in država vladata skupaj +* razsvetljeni absolutizem: fiziokratizem in reforme, kmet ustvarja novo vrednost, zadnji poskus ohranitve fevdalizma, habsburški imperij +* meščanska revolucija: odprava absolutizma in fevdalizma +* kriza fevdalnega sistema: cerkev in država potrebujeta vedno več denarja, izkoriščata podložnike, dušenje kmečkih uporov + +Razsvetljenstvo +=============== + +* kraljestvo in čas razuma, kritika absolutizma, duhovno gibanje 18. stoletja, ki je zavzelo velik del evrope, začelo se je v angliji, vrhunec pa doživelo v franciji +* proti sholastiki: če prideta vera in razum navzkriž, zmaga vera +* preporod vere, tehnologije, znanosti, filozofije, napredka +* temelji na filozofiji Descartesa in Spinoze +* svoboda izražanja, kritika religije, progresivnost, prednost človekovega življenja +* francoski razsvetljenski misleci: 1789: začetek francoske revolucije + - Voltaire: zgodovinar, pesnik, pipsatelj, kritik religije, oče moderne zgodovine, "čas izreče sodbo in stvari postavi na svoje mesto". + - d'Alembert: matematik, fizik, naravoslovec + - Diderot: z d'Alembertom naredita prepovedano, a dobro prodajano "enciklopedijo znanosti, umetnosti in obrti" (1751-1772). za objavo je dal pol svoje knjižnice katarini veliki. + - Rousseau: filozof, pisatelj, skladatelj, "Družbena pogodba" 1762, ljudstvo je najvišji suveren oblasti, država je pogodba med državljani. posameznik se odreče egoizmu v dobrobit skupnosti, država dela v naše dobro, imamo pravico do revolucije. Russeau je pozival k uporu in revoluciji. vsled suverenosti so nastale ZDA. + - montesquieu: odvetnik, politični filozof, 1748 "Duh zakona": ločitev vej oblasti, poziva k revoluciji, že dve združeni veji lahko vodita v tiranijo +* še razsvetljenstva: rimskonemško cesarstvo (filozof Kant, matematik Leibniz), anglija (filozof in liberalec Locke), Newton (utemeljitelj naravoslovne znanosti), amerika (Thomas Jefferson, Benjamin Franklin) +* deizem (priznavajo boga a zanikajo njegovo vplivanje na svet), ateizem, kritika trgovine s sužnji, znanstvena metoda, deklaracija o neodvisnosti +* reforme kmetijstva, ureditev temelji na fiziokratizmu + +Ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA +========================================== + +* sprva imajo kolonije francija, anglija, španija in nizozemska +* prva angleška kolonija je Virginija, do srede 18. stoletja še 12 +* vojna za nova ozemlja +* razmere v evropi se poznajo v kolonijah +* sedemletna vojmna ANG:FR, ANG zmaga, pomagajo jim kolonisti, FR je oslabljena + - trgovsko dobrim kolonijam anglija naprti stroške vojne: omejevanje gospodarstva in življenja + - vedno večja obdavčitev blaga iz evrope + - kolonije v angleškem parlamentu nimajo predstavnikov + - postonski pokol 1770: ANG ubijejo 5 kolonistov na ulici + - bojkot kolonistov proti davku na čaj: bostonska čajanka 1773 + + maskirani kolonisti 45 ton pripeljanega čaja zmečejo v morje, kralj ANG odgovori z vojnimi ladjami +* trije kongresi: + - 1774 1. celinski kongres: kolonisti se pritožijo kralju, ta se zanje ne zmeni. + - 1775 2. celinski kongres: kolonisti prekinejo stike in zahtevajo odcepitev, George Washington vodi njihovo celinsko vojsko + - 1776 3. celinski kongres: predstavniki 13. kolonij sprejmejo deklaracijo o neodvisnosti 4. 7. v Filadelfiji. vojna je. + + **Thomas Jefferson**, Benjamin Franklin, Livingston, Sherman + + francozi, španci in nizozemci pomagajo kolonistom v vojni, ki traja od 1775 + + vojna se konča 1781, 1783 se podpiše Versallska mirovna pogodba, francozi in nizozemci jih podpirajo - kip svobode +* federativna razsvetljenska republika: 1787 je sprejeta ustava, tri veje oblasti: predsednik-izvršilna, sodišče z vetom-sodna, kongres-zakonodajna +* slabosti: črnsko suženjstvo, samo bogati beli moški imajo volilno pravico, ubijanje indijancev +* prvi predsednik je George Washington + +Francoska Revolucija (1789-1794) +================================ + +* z ustavo 1791 kralju dajo pravico odložilnega veta in ukinejo osnove revolucije +* volilna pravica je odvisna od premoženja, visoko meščanstvo poskrbi zase +* kralj ludvik XVI kljub temu, da je poskušal pobegniti, dobi veliko pravicm lastnina se ščiti +* ustava je sprejeta - žirondinci-visoki meščani so na oblasti +* svoboda, bratstvo in enakost so osnove revolucije +* evropska plemiška koalicija izda pilniško izjavo: evropski monarhi podprejo FR kralja Ludvika XVI, dobi izvršilno pravico, podlaga za začetek vojne, saj fevdalna evropa skuša zrušiti revolucijo +* 20. 4. 1792 FR napove 1. koalicijsko vojno avstrijskemu cesarstvu (do 1797) +* 1. faza revolucije: sprejetje ustave +* 2. faza: + - 1. koalicijska vojna (Clunyjska izjava), + - pilniška pogodba (prusija, rusija in piemont se pridružijo avstriji) + - večina v franciji vojno podpira, sledi množična mobilizacija + - upor najnižjih - sankilotov: zasedejo kraljevo palačo, ga preselijo v zapor + - sklic NARODNEGA KONVENTA, kazalo je slabo, vendar: bitka pri Valmiju je prva zmaga francije: + - 20. 9. 1792 zmaga prostovoljcev proti poklicni avstrijski vojski + - narodni konvent 21. odpravi kraljevino, 22. ustanovijo 1. francosko republiko, novi revolucionarni koledar, volilno pravico za vse, gilijotino kot humano usmrtitev namesto obešanja + - 21. 1. 1793 kralja usmrtijo, oktobra 1793 pa še Marijo Antonijeto, hčerko Marije Terezije +* Jakobinska republika: razumni ateisti + - spomladi 1793 se krepi koalicija proti FR. + - jakobinci so drobni meščani iz samostana Sv. Jakob, na čelu z Dantonom, Robespierrom in Maratom + - prevzamejo oblast, ustanovijo odbor za občo blaginjo, sprejmejo novo ustavo junija 1793 + - nikoli ni konec vojne, nikoli ustava ne začne veljati + - proti žirondincem so, ki so pobili 100 jakobincev iz konventa + - marata ubije podtaknjena ženska, ogroženi jakobinci pa začnejo s terorjem + - dantona robespierre obtoži izdaje in ga ubije, ostane sam, julija ga ubijejo + - danton je predlagal konsenz z žirondinci + - zgubili so zaupanje kmetov, ko so jim pobirali pridelek, češ da bo po vojni boljše + - po smrti Robespierra julija 1794 in padcu Jakobincev na oblast pride visoko meščanstvo. + +Napoleon Bonaparte +================== + +* visoki meščani ga rabijo, da vzpostavi mir in jim zavzame ozemlje +* po revoluciji ni več pomembna plemiška kri +* med revolucijo so plemiči pobegnili iz pariza +* sprva je bil simpatičen jakobincem, s 24 leti postane general +* 1794: termidorjanski preobrat julija, ko je konec z robespierrom +* 1795: zaduši nemir ljudstva in ustvari direktorijat: 5 direktorijev in napreduje v poveljnika francoske armade +* do 1797 je FR v vojni z AT, spomladi 1797 se odpravi v Berlin in v Campo Formidu podpiše mirovno pogodbo +* Bonaparte in Francija bi rada obračunala z Anglijo +* na prvem pohodu na Egipt je poražen in mu uničijo ladjevje +* sestava protifrancoske koalicije: ANG, RU, AT, Turčija, Portugalska, Švedska +* 2. koalicijska vojna: 1798-1802: odprava v Rim in neuspečno onemogočanje Anglije +* + + + + + + + + + + + + + + |