From b15beb67396a17e7f5ae2d00fddad7aa3628b29d Mon Sep 17 00:00:00 2001
From: sijanec <sijanecantonluka@gmail.com>
Date: Fri, 16 Oct 2020 20:53:34 +0200
Subject: OIV osnutek!

---
 oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex | 26 ++++++++++++++++----------
 1 file changed, 16 insertions(+), 10 deletions(-)

(limited to 'oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex')

diff --git a/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex b/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex
index d13287d..680cf0a 100644
--- a/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex
+++ b/oiv/osnutek/tex/teoreticni.tex
@@ -1,5 +1,6 @@
 \begin{multicols}{2}
 \section{Teoretični del}
+V teoretičnem delu se predstavi in opiše državni zbor z uporabo virov, tako da se izlušči ključne podatke.
 \subsection{Pojem \textit{celostna umetnina}}
 V članku Filozofskega vestnika\cite{celostna} je pojem definiran tako:
 \begin{displayquote}
@@ -16,20 +17,25 @@ Celostna umetnina se pojavlja v grških tragedijah, romantičnih romanih evropsk
 \subsection{O slovenski zgradbi parlamenta in o njenem arhitektu}
 V petdesetih letih dvajsetega stoletja je bila razpisana Prešernova nagrada na natečaj za arhitekurno zasnovo skupščinske stavbe. Na razpis se je prijavilo osemnajst arhitektov, prvega mesta ni dobil nihče.\cite{delo}
 \subsubsection{Arhitekt}
-ganz
+Poleg Jožeta Plečnika je bila naloga zaupana še Edvardu Ravnikarju, Vinku Glanzu, Nikolaju Bežku in Marku Župančiču.
 \paragraph{Življenje}
-življenje ganza
+Vinko Glanz se je rodil 31. julija 1902 v Kotorju v Črni gori. Po končanem študiju ladjedelstva v Zagrebu je prišel na Tehniško fakulteto v Ljubljani in tam leta 1927 diplomiral. Najprej je bil zaposlen pri spomeniški službi v Dubrovniku (1930-1941), pred napadom na Kraljevino Jugoslavijo pa je bil nekaj časa arhitekt banske uprave v Ljubljani. Po vojni je načrtoval stanovanjske bloke. Umrl je 20. februarja leta 1977.\cite{wikiglanz}
 \paragraph{Dela}
-ostala dela arhitekta v podobnem slogu
+\begin{itemize}
+	\item Hotel Jugoslovanski kralj (danes Hotel Slovenija)
+	\item Trubarjev spomenik na Rašici
+	\item Gimnazija Vič
+	\item Spomeniški kompleks Gramozna jama
+	\item Stavba ljudske skupščine (danes Parlament)
+\end{itemize}
 \subsubsection{Zgodovina}
-kako je potekal razvoj
-\subsubsection{Značilnosti}
-opišemo izgled in posebnosti
+Sprva je bilo govora o Plečnikovi Katedrali svobode, kasneje, leta 1954, pa se je začela gradnja na nekdanjih nunskih vrtovih --- brez gradbenega dovoljenja --- po Glanzovem modelu\cite{delo}.
+
+Stavba je bila zgrajena med letoma 1954 in 1959 kot Ljudska skupščina. Prvič je začela delovati kot državni zbor 23. decembra 1992. 19. maja 2010 so potekale študentsko--dijaške demonstracije, ki so se spremenile v izgrede. Demonstranti so začeli metati razne predmete in poškodovali stavbo.
+27. avgusta pa se je v stavbo zaletel avtomobil, ki je spet poškodoval stavbo.\cite{wikistavbadz}
 \paragraph{Notranjost}
-freske, itd
+freske in slike
 \paragraph{Portal}
-zunanji črni del --- kdo ga je naredil
-\subsection{Sorodne zgradbe}
-recimo iz istega obdobja
+zunanji črni del, izklesan iz črnega marmorja
 
 \end{multicols}
-- 
cgit v1.2.3