diff options
Diffstat (limited to '')
| -rw-r--r-- | zgo/ocena/1/dokument.md | 258 |
1 files changed, 258 insertions, 0 deletions
diff --git a/zgo/ocena/1/dokument.md b/zgo/ocena/1/dokument.md new file mode 100644 index 0000000..b6c59ab --- /dev/null +++ b/zgo/ocena/1/dokument.md @@ -0,0 +1,258 @@ +Prvo spraševanje zgodovine. +=========================== + +# Rim + +## Propad imperija + +* kriza po 200 letnem obdobju miru v 3. stoletju - rast kriminala, izguba moči senata, vdor tujih ljudstev + - vzroki: življenje na tuj račun, veliko sužnjev imajo obrtniki, šibko gospodarstvo, slaba družba +* vladarji, ki so reševali krizo: + - 212: Karakala: Zakon o državljanstvu za svobodne prebivalce provinc - priseljenci in najemniki dobijo drž. => problem s tujci + - 284-305: Dioklecijan: za 200 let vzpostavi mir - vojaške, finančne, upravne reforme; razdelitev države - + tetrarhija: dva vladarja, dva namestnika, dominat: ni več senata, vladal je sam, 301 je pregnal kristjane. + ga ne ubijejo. 305: rim oslabi, Dioklecijan odstopi. Dioklecijan je bil sin sužnja. + - 307-337: Konstantin: nadaljne reforme, prenese prestolnico v Konstantinopelj/Car./Ist., Milanski edikt: ne več kristja. 313 + - 379-395: Teodozij: Uspešen vojskovodja, cesar [V] rima, v [Z] tetrarhije in hitre menjave, zadnjič združi Rimski imperij + + po smrti 395 razpade Rim, bitka pri Frigidu: Teodozij proti Evgeniju (pogan) - zmaga krščanstva na naših tleh. +* 395 meja Rima: Beograd-Kotor-zaliv velike Sirte v [S] afriki. + - [V]: še 1000 letni obstoj, 1453 ga zasedejo Turki, središče Konstantinopelj, bolj gospodarsko razvit, ne preganjajo raznih ver + - [Z]: 476 Goti odstavijo zadnjega cesarja Romula Avgustula in za kralja postavijo Odoakerja-konec rimskega cesarstva->sredni vek + - na [V] območju nastane rimskonemško cesarstvo, na [Z] pa francija + +### Vzroki za propad + +* Vpad tujih ljudstev: tarča napadov, Kelti/Germani 4. st., Langobardi/Markomani druga polovica 2. st., + Germani(Goti, Vandali, Langobardi) & nomadi(Huni, Alani) v 5. stoletju; šibka vlada +* Demografski razlogi: Št. prebivalcev se zmanjša, Germane sprejmejo kot vojsko, hiperinflacija: ni denarja, vojakom dajo ozemlje. +* Gospodarska/ekonomska kriza: gospodarstvo v razsulu, izkoriščajo naravna bogastva provinc in sužnjev, visoki davki, + razkošno življenje cesarjev, imperij se ne širi več-ni sužnjev/denarja/hrane, samo blagovna menjava + - kolonata/zakupništvo v 3. stoletju: oblika zgodnjih fevdalnih odnosov, oddaš zemljo v zameno za 1/3 pridelka v obdelavo. +* šibkost centralne oblasti: slabi odnosi cerkev-senat-vojska, dedni princip; raste vpliv vojske +* tuji najemniki v vojski: vojska hoče več od bogatih in ne obrani ljudstva pred barbari. +* duhovna kriza: vere iz [V]: mitraizem in krščanstvo zamenjata politeizem, namesto prednikov spoštujejo samo še boga. + - kruha in iger: državljani postanejo apatični in leni + +## Priseljevanje ljudstev (4.-7. stoletje) + +* Huni, Germani, Obri/Avari, Slovani +* Pavel Diakom "Rimska zgodovina - *historia romana*" (pred 774/njegovo smrtjo), piše o bitki pri Frigidu 300-400 let po njej + - najbolj krvava bitka na SLO, Vipava polna trupel, Teodozij poln vere sam plane v vojno, zmaga zaradi vetra, Evgenij pokončan. +* Vzroki za preseljevanje: pomanjkanje hrane, preprosto življenje, mika jih bogastvo Rima, medplemenski spopadi, pritiski tujih + ljudstev, želja po zasedbi ozemelj, prenaseljenost. +* Preseljevalci: Germani, Slovani, Arabci, Huni (vzrok za Germane), Obri/Avari v 6. st. (vzrok za Slovane) + +### Huni + +* arijsko-nomadsko/stepsko ljudstvo začne preseljevanje na Kitajsko, a tam zgradijo Kitajski zid (brah moment) +* središče na dan. Madžarskem, pritiskajo na Germane, dobri jezdeci, 100km/dan, lokostrelci (iz konja zadene 60m cilj), nomadsko lj. +* Vrhunec: 4. st.: Atita (406-453 "bič božji") združi hune dan. Nemčije, panonske nižine, Kaspijskega J., Laponske (Z,J,V,S) + - [V] Rim mu za nenapadanje plačuje letni davek/TRIBUT. 451 ga na Katalonskem polju v Grčiji premaga zdru. vojs. Rima in Vizigotov +* Huni slovensko ozemlje dosežejo 451 in ga plenijo 452. + +### Germani + +* Rimljani jih imajo zaradi neciviliziranega jezika za barbare. Germanska pradomovina je v [J] skandinaviji. +* 1. st.: naselitev na ozemlje med Renom in Odro. Obrt in živinoreja na stopnji rodovno plemenskih zvez in so razslojeni. +* Kralji, vojaške aristokracije, politeizem - Doin, Thor, Freya. Vojskovanje: Frančiška-bojna sekira za met in šilasti meči +* služili v Rimski vojski kot federati. +* [Z] Goti: Leta 410 prvič dobijo Rim, naselijo se v bližino črnega morja. 375 zbežijo pred Huni na ozemlje [V] rimskega cesarstva. + - se sprejo z vladarjem => [S] Grčija => Ilirik in Novik (rimski provinci) => 401 vdrejo v Italijo, 410 zasedejo in izropajo RIM. + - =x neuspešen prodor na Sicilijo => naselitev v galijo - franki => Pirenejski polotok - dokončna naselitev +* Runska Pisava: 1. st., ravne črte, kombinacija grške in latinske, izum Keltov, vkles v kamen na danskem. + - zapis prava: Rotharijev edikt pri Langobardih (643) in Julijski zakon pri frankih (6. st.) +* zapustijo politeizem za krščanstvo, za rimljane krivoverci. +* Germanska plemena (300). Goti se po 3. st. razdeliko na VIZIGOTE ([Z] Goti, španija in [J] francija) in OSTROGOTE ([V] G, italija) + - FRANKI, BURGUNDI: [JV] fr, VANDALI: špa, [S] afrika, ALEMANI, BAVARCI: [S] Alpe, ALANI, SVEBI: Apenin. pol., ANGLI/SASI/JUTI:ANG + +### Slovani + +* Pradomovina: porečje treh rek: Dnjeper, Dnjester, Visla. Etimologija imena ni povsem pojasnjena. Na nižji stopnji razvitosti. +* Poljedelstvo, živinoreja - rodovska skupnost - nižje od Germanov, skromna bivališča - ZEMLJANKE +* naselitev na izpraznjena območja Germanov, izbezajo jih Obri ali Avari. +* Več bogov: Morana-smrt, Vesna-pomlad, Svarog-ogenj, Perun-grom +* skupine: [V]: rusi, belorusi, ukrajinci; [J]: srbi, črnogorci, makedonci, hrvati; [Z]: poljaki, čehi, slovaki, lužiški srbi +* mi delno iz [S] in panon. niž. poselimo [V] Alpe. spadamo pod južne slovane, glede na smer preseljevanja. +* 6. st.: o nas in o veri piše bizantinski zgodovinar Prokopij. časimo reke, vile, divje plese, bodočnost, pojedine, petje +* so pogani, imajo obrede, zažig hiš +* tujci hvalijo slovansko gostoljubnost. mel smo tut kul žene pa to... i guess... + +### Avari ali Obri + +* azijsko-stepsko-nomadsko ljudstvo/plemenska zveza / naj bi obstajala obrsko-slovanska plemena +* 6. st.: vdrejo v Evropo. obri=konjeniki, slovani=pešaki/pešci, naseljio se v panonsko nižino, ko grejo [V] Goti v Italijo +* 561 z Langobardi uničijo državo Gepido. Ustanovitelj Kan Bajan-6. st. z bizantinci (Justinijan I.) sklene pogodbo o varovanju [S] +* 582: osvojijo Sremsko Mitrovico. + +### Bizantinska država ([V] Rim) in Justinijan + +* Ime države iz Bizanta (Istanbul/Carigrad/Konstantinopelj) +* cesar Justinijan 527-565: sin ilirskega kmeta, učena žena Teodora-uveljavi vseveljavno nadgrajeno [Z] rim. pravo-Justinij. zakonik + - neuspel pri poskusu združitve Rima, je pa ta kulturni vpliv občuten v Benetkah. hotel obnoviti moč [V]+[Z] + - vzroki za neuspeh: preseljevanja ljudstev, potrebna obramba pred [S] ljudstvi, pol. & ver. neenotnost: [Z]: latinščina/[V]: GR + - vojskovodji: BELIZAR in NARSES obnovita IT, AFR, [J] ŠPA; a se ljudstva uprejo. + + Langobardi vdrejo v Ita.-6. st., Arabci osvojijo Afriko-7. st., Španijo-8. st., Sicilijo-9. st. + - cerkev podredi državi-cezaropapizem, se upre vojski, uradništvu +* Bizantinsko cesarstvo: helenistična kultura, vpliv krščanske vere, rimskega prava +* kodeks justinjanus: manjši vpliv očeta na otroke, preganj. krivovercev, bolj svobodni sužnji, prepoved ločitve (ironic), trg z [Z] +* justinijan je bil despot, vladal je samovoljno +* HERAKELJ: tematska ureditev, vojaško upravna okrožja, delitev na pokrajine, zgodnja oblika fevdalizma, zemlja vojakom za delo +* po 7. stoletju vedno bolj helenistični videz + +# frankovska država + +* konec 5. stoletja, ozemlje [Z] rimskega cesarstva, kralj Klodvik (480-511) iz Merovingov združi frenkovstva plemena, razširi obl. +* država: kraljeva last, deljena med 2 sinova, to oslabi moč države, zemljo za nagrado +* majordomo: upravitelj kraljevih posesti in dvora +* senior zemljo da vazalu, medsebojne dolžnosti (fevdni odnosi) ali pa odvzem zemlje. vrhovni senior je vladar. +* tudi vazal je fevdalec, podložnik pa ni. nižje plemstvo nima fevdov/so premajhni. +* prej so bili začasni, v času karolingov postanejo fevdi dedni. +* zemljiško gospostvo: + - prirodna/dominikalna zemlja-bližina fevdalca: gosposki dvor: upravno/gospodarsko središče, stan. upravnika, gospoda, hlapcev + - zakupna/rustiklana zemlja/HUBA: dana podložnikom v zameno za dajatve in tlako na dominikalni zemlji, dovoljšna za eno družino +* 5.-10. st.: zgodnji, 11.-15. st.: razviti, 16.-18. st.: pozni fevdalizem +* tlaka: izmerjena/določena (napovedana) ali neizmerjena/nedoločena (dodatna tlaka). podložnike obveznosti so v Z. K./urbarjih +* dajatve navadnim in cerkvenim fevdalcem: velika pravda-žito/vino, mala: izdelki/storitve, dajatve za javno upravo, 1/10 cerkvi + +# karolinška država + +* Karel Martel (732) (martel-kladivo) premaga Arabce pri Poitiersu, prepreči širjenje arabske države proti iberskem polotoku-8.st. + - cerkvi odvzame posest - vzpon Karolingov + - bil je majordom Marovinškemu kralju, Merovingi so še vedno na oblasti +* Pipin Mali: priskoči na pomoč papežu proti langobardom: pipnova darovnica, 751 odstavi Merovinškega kralja=>postane kralj Frankov + - v skladu s frankovsko tradicijo razdeli monarhijo med svoja sinova Karlmana in Karla Velikega +* 771 po bratovi smrti edini frankovski kralj Karel Veliki (768-814 vlada) + - razširi državo na vzhod (Langobardi, Bavarci, Obri/Avari), širi krščanstvo, 800 papež okrona za rimskega cesarja, + spor z Bizantinci, 812: sporazum v Aachnu-prestolnica, tam usrvari dvorno akademijo, Langobard Pavel Diakon, Anglosas Alguin + + dvorna akademija: gramatika, dialektika, retorika, glasba, geometrija, aritmetika, astronomija v latinščini, namen=slavi boga + + slabo izobraženi učitelji, ni efektivna šola, tako kot antične, kardinska renesansa=kulturna dejavnost v času Karla Velikega + + karolinška minuskula, pisarske dejavnosti: prepisovanje klasične kniževnosti, zgodovinopisje, germanske šege, pesnitve, navade +* delitev države: grofije/marke(mejne grofije) (200), meje grofij se spreminjajo +* karl matel -> pipin mali -> karl veliki -> ludvig pobožni -> karl plešasti in ludvig nemški +* razpad: Ludvig Pobožni (814-840), sin Karla Velikega, ni uspel ohraniti močisvojega očeta + - tri leta po smrti, 843 si njegovi trije sinovi v Verdunski pogodbi državo razdelijo: karel plešasti [Z], lotar I., Ludvig Nem[V] + - po Lotarjevi smrti si sredinski del razdelita ostala, ostane [V] in [Z] Frankovska država, 10.st.: [Z]=>Francija, [V]=>RN cesar. +* rekonkvista, španci so osvobodajali Iberski polotok od arabcev, med 8. in 14. stoletjem +* karolinška renesansa: združitev antične krščanske kulture z germansko, kulturni razcvet + +# vzpon papeštva in nastanek cerkvene države + +* območje dan. IT, cerkvena organizacija sledi upravni org., patriarhat-škof/patriarh: Rim,Antiohija,Aleksandrija,Carigrad,Jeruzalem +* s prihodom Arabcev cerkvena organizacija na Bližnjem [V] in v [S] Afriki začne slabeti. +* razlike med rimskim in carigrajskim patriarhatom => 1054: dokončna delitev/SHIZMA na [Z] rimokatoliško in [V] pravoslavno cerkev. +* položaj papežov: ozemlje si pridobijo z darovi, zzapuščinami in zavezništvi + - rimski patriarh: voditelj skupnosti-papež. - papeška posest: patrimonij Sv. Petra. + - 529: menih Benedikt [J] od Rima na gori Monte Kasino: prvi samostan-Benediktinski-začetek krščanskega meništva-*ora et labora* + - Konstantinova darovnica: ponarejen cerkveni dokument, ki izkazuje lastništvo delov Italije +* shizma ali cerkveni razkol - najavljen že od ločitve rimskega cesarstva - ločitev cerkve na 2 dela - 11. st.: + - [V] pravoslavna <-> [Z] katoliška cerkev. dokončni razkol 1054: papež leon 9. na v cerkev Hagija-Sofija v Carigrad odnese + listino o izobčenju carigrajskega patriarha. to podpre zlom karolingov in kriza papeštva v 10. stoletju + - borba za moč in bogoslovna vprašanja: o celibatu in obredih + - rimsko cerkev v 11. st. obremenijo: SHIZMA in INVESTITURNI spor. + + OTON 1. saški (10.-11. st. / 919-1024) 926 ga Janez 12. okrona za cesarja, ima preveliko moč, izkoristi slabosti papeštva: + + se vmeša v zadeve Italije, papežu obljubi zaščito, vzajemni zaščitni odnos, lahko imenuje novega papeža in škofa (laična inv.) + + 1077: podobno se zgodi s papežem Gregorjem 7. in cesarjem Henrikom 4. +* cerkveni problemi 11. st., še enkrat - 1024 shizma(pravoslavna[V]|rimokatoliška[Z])=>papež ima manj moči + - investiturni boj med otonom I. saškim in rimskonemškim cesarjem, pravica do laične investiture + - ZAPLET: Gregor 7. (rimski papež) in Henrik 4. (rimskonemški cesar) + + henrik izkoristi pravico do investiture in ne želi potrditi papeža, doma ga podpirajo, 1077 se skuša opravičiti vrhovnemu pap. + + gre na pot odpuščanja v Kanoso (IT), papež mu po treh dneh čakanja zunaj na mrazu oprosti in prekliče izobčenje. + - 1122: Wormski konkordat - pogodba cerkev:država, zmagajo klinijske zahteve (Cluny-mesto s samostanom), zmaga menihov in papeštva + + trajna odprava laične investiture, uvedba celibata, prepoved simonije/prodaje cerkvenih služb, latinščina=edini jezik bogoslu. +* INTEREGNUM/brezvladje: 1254-1273, 1273 veliki knezi izvolijo Rudolfa Habsburškega, zmaga nad Otokarjem II. premišljenim, =>mir + +## križarske vojne (3. problem) + +* sredozemski prostor: različne vere: islam [V]-bizantinsko cesarstvo, krščanski [Z]. + - 11. st. v [J] franciji: mirovno gibanje TRUGA DEI zaradi fevdalskih spopadov cerkev vsak drugi teden prepove vojne da jih prepr. + - zaplet: romanja kristjanov v palestino ogrožajo muslimanski seldžuki (turkmensko ljudstvo). 1071 premagajo bizantince, ki so + papeža Urbana II. prosili za mir. ta dobi idejo za združitev krščanstvo. seldžuki 1077 zavzamejo jeruzalem, 1085 pa Antiohijo. + - Urban II. 1095 pozove na križarske vojne-pohod na sv. grob-križarjem odpusti vse grehe; vsi se udeležijo. + - križarske vojne trajajo 200 let, do 1209. +* 1. (1096-1099, zunanja kolonizacija): 4 skupine plemičev, kmetov&trgovcev neurejeno nasilno oblegajo jeruzalem (zastrupijo vode): + - križarji na [V] ustanovijo svoje države: Eldesa, Antiohija, Tripolui, Jeruzalemsko kraljestvo + - duhovno-viteški redovi-obramba pred muslim.: templarji po koncu=>FR&se ukvarjajo z denarjem, ivanovci/špitalarji, nemci=>prusija +* 2. povod: seldžujska osvojitev Edese 1144. džihad: sveta vojna proti nevernikom +* 3. Friderik Barbarosa (utone@prečkanje Salef), Filip II. Avgust, Rihard Levjesrčni (3 evr. vladarji). Zaradi zavzetja Jer. 1189-92 + - 1911 Filip II. Avgust in Richard Barbarosa zavzameta Ako. +* 4. 1202-1204: slabosti križ. vojn se pokažejo: benečani s prevozom edini zaslužijo, dobijo Zadar, svete dežele križ. ne dosežejo. +* Otroška (1215): tisoče 8-16 letnikov iz FR, otrokom so obljubljali dostojno življenje, na koncu jih prodajo kot sužnje arabcem. +* 5. križarska vojna in križarske vojne Sv. Ludvika: *nič znat* +* 6.: cesar in sultan si brez boja razdelita ozemlje, jeruzalemsko kraljestvo propade. +* Pomen in posledice - izrodijo se v dobičnokosne posle IT trgovcev in pustolovščin željnih fevdalcevi avanture, pregon poganov, + evropejci dobijo od razvitih arabcev kulturo, npr. umivanje rok, Italijanska mesta dobijo veliko denarja. + +# Italijanske mestne državice + +* benetke - rimskonemško/svetorimsko cesarstvo - se osvobodijo - 3. največje mesto v Sr. veku: + - skupnost vodijo TRIBUNI: izbrani predstavniki teritorialno-vojaške aristokracije, nad njimi bizantinski vojvoda DUX/DOŽ + + da se prepreči korupcijo, ga ljudstvo voli. z razvojem plemstva se krepi povezava v VELIKI SVET +* ostala mesta: Genova, Pisa, Amalfi - močne pomorske sile; firence - tekstil +* meceni: financirajo učence, humanizem; diplomati: v tujini predstavljajo državo, kontalieri: najemniška vojska, najemniške vojske + +# absolutizem + +* neomejena oblast človeka, poskus reševanja krize fevdalnega sistema +* oporo mu nudi uradništvo, davki, vojska, cerkev, centralizirana uprava; država ima velike finančne potrebe. +* prva absolutna monarhija: v španiji v 16. st. => močna država +* 10. st.: Kapetingi: šibka osrednja oblast, 13.-14. st.: vojna med anglijo in francijo (dinastija Valois) + - Hugenotske vojne v protireformacije in Dinastija Bourbonov - Ludvik XIV. / sončni kraj + - absolutizem vpeljeta kardinal Richelien in Mazarin. v klasičnem absolutizmu ni reform +* razsvetljeni absolutizem omogoča reforme in je kritičen do absolutizma, zadnji poskus ohranitve fevdalizma z reformami: + - FIZIOKRATIZEM: zemlja je sveta in ima edina novo vrednost, poudarek na kmetijstvu, z reformami se pomaga kmetom in 3. stanu. + - omilitev tlake, manj vpliva cerkve in plemstva +* Marija Terezija vlada 1740-1780 - PRAGMATIČNA SANKCIJA, PRIMOGENITURA: oče, Karl 6., ni imel moškega potomca + - njen sin Jožef II vlada še 10 let. Terezija se je poročila s Francem in je imela 16 otrok + - terezianizem/jožefinizem: davčne reforme: tudi plemstvo plača davke, hišne številke, štetje prebivalstva, zemljiške knjige-kata. + + sodne reforme: poenoteni zakoni, fevdalec ne sodi podložniku, ukinitev mučenja, čarovniških procesij, fevdalnih sodstev + + skuša ukiniti cehe, poenotenje mer in uteži, PROMET: poštne kočije + + vojaške: nepriljubljene, vojaška obveznost med 17. in 40. letom, veliko ljudi se izmuzne (bogati, duhovniki, kmetje) + + robotniški patent: tlaka max. 3 dni na teden, NEVOLNIŠKI/PODLOŽNIŠKI: odprava osebne odvisnosti + + šolske: splošna šolska uredba: obvezno šolanje 6-12 let M&Ž, šole: normalke, glavne šole, trivialke + + zdravstvene: babiške šole in medicinsko-kirurške + + cerkvene: vsaka cerkev max. 1h hoda, tolerančni paket 1781: svoboda vseh veroizpovedi, Jožef II. zapre veliko samostanov + +# arabci in španija + +* kordobski kulitat, arabci zavzamejo skoraj cel Pirenejski polotok po zmagi nad Vizigoti leta 771, REKONKVISTA +* križarske vojne; stanovska monarhija - srednjeveški stanovski parlament +* leta 1492 španski kralj Ferdinand Argonski in Izabela Kastiljska, ki združita španske državice +* GRANADA: zadnja trdnjava arabcev, preden jih arabci ven izženejo + +# nizozemska osvobodilna vojna + +* nizozemska je del španskega imperija (1. absolutna monarhija), Filip II vlada in od 17 provinc dobiva španija davke +* katoliški španci preganjajo nizozemske protestante, 1566 se nizozemci povežejo, verske zahteve postavijo kralju + - filip pošlje vojsko, vodi jo Alba, verska vojna za avtonomijo, osvobodilna vojna traja do 1648 + - [J] province se 1578 pogodijo s kraljem, [S] se povežejo v UTRECHTSKO ZVEZO, potrjeno ZDR. KRALJEVINO NIZOZ. - 1. meščan. revol. +* državni upravitelj: Viljem Oranski, Amsterdam: pomorska sila, ni fevdalizma, svob. vera, liberalni, oblast: generalni stanovi + +# angleška zgodovina + +* normani: + - bitka pri Hastingu 1066 - Viljem Osvajalec postane angleški kralj, normani pridejo v ANG-vikingi z danske, ki so naselili [Z] FR + - pred normani so tam briti, kelti, anglosasi. trdna osrednja oblast, dobra org., kraljestvo razd. na grofije-normanski vazali +* MAGNA CARTA LIBERTATUM 1215: IVAN BREZ ZEMLJE: Brat Riharda Levjesrčnega, izgubljal zemljo, vedno več davkov, nima podpore + - upor plemstva, ivan prisiljen z listino potrditi fevdalne pravice, meščanske privilegije, neodvisnost cerkve + + vladanje postane skupna stvar kralja, izvoljenih stanov, kraljevskega sveta (ob. anglški parlament), se ne razvije absolutizem + - angleški parlament: zgornji: LOROSKA ZBORNICA-višje plemstvo, spodnji: kraljeva mesta, nižje plemstvo } dom + + odloča o davkih, nadzira državne finance, potrjuje zakone, PARLAMENTARNA MONARHINA: omejena kraljeva oblast +* stoletna vojna-ang:francozi zaradi dinastičnih sporov zaradi zemlje, pomemben mejnik, 14.-15. st. + - IVANA ORLEANSKA: kot fant 1429 reši oblegani ORLEANS, kralj razpusti vojsko, kasneje jo sežgejo + - posledice vojne: zmaga FR-centralizacija, državljanska vojna v ANG (dve roži: bela-YORK, rdeča-LANCHESTER), dinastija TUDOR 1485 + - Henrik 8. loči angleško od katoliške, po njegovi smrti: Edcard VI., Marija I. katoliška, Elizabeta I. +* angleška revolucija: hočejo absolutizem, zaradi MCL ne morejo, začetek: 1642-Oliver Cromwell-Lord Protector + - po cromwellovi smrti želijo obnoviti monarhijo brez prelivanja krvi, parlament-zakonodajna, kralj-izvršilna veja oblasti + - Viljem podpiše Bill of Rights: svoboda govora v parlamentu, ... + - po smrti elizabete oblast dobi Jakob I. iz škotske dinastije, Stuarti skušajo zavladati in obnoviti absolutizem + - Wiljem Oranski, zet Jakoba II.-nizozemca dobi prestol, 1688 je konec revolucije, podpis, zavladata Viljem in Mary + - Imamo vige (podreditev kralja parlamentu) in torijce (predstavniki visokega plemstva, konzervativci) + +# etnične, družebne in gospodarske spremembe do srednjega veka do konca 18. stoletja + +* zemlja: vir preživetja in bogastva, fevdalizem: prevladujoč družbeni sistem +* stanovska družba: tisti, ki vladajo +* zemljiško gospostvo: fevd + - razviti fevdalizem: dominikalna/rustikalna, srenjska zemlja/deljena, obrtne delavnice, hube, urbarji, patrimonialna sodišča, + avtokratična/samozadostna enota + - obveznosti in dajatve: tlaka, velika&mala pravda, desetina, primščina, krpščina, priselnina |